Traduzir Refogue para tagalo Ferramenta de tradução online gratuita - FrancoTranslate

Phetolelo ea lipuo ke borokho bo kopanyang lichaba tse fapaneng le ho nolofatsa puisano lefatšeng ka bophara. Ha re sheba phetolelo ho tloha puong ea Sesotho, e leng puo ea se-Bantu e buuoang haholo Afrika Boroa le Lesotho, ho ea ho Setagalog, e leng puo ea se-Austronesia e buuoang haholo naheng ea Philippines, re kopana le phephetso e kholo ea liphapang tsa sebopeho, melao ea puo le litso tsa batho ba buang lipuo tsena. Tataiso ena e shebana ka ho teba le mekhoa, mathata le malebela a bohlokoa ao bafetoleli ba lokelang ho a ela hloko ho netefatsa hore mosebetsi oa bona o ba oa boleng bo holimo le o utloahalang hantle ho bafehi ba Setagalog.

0

Lintlha tsa Bohlokoa Mabapi le Phetolelo ea Sesotho le Setagalog

Phetolelo ea lipuo ke borokho bo kopanyang lichaba tse fapaneng le ho nolofatsa puisano lefatšeng ka bophara. Ha re sheba phetolelo ho tloha puong ea Sesotho, e leng puo ea se-Bantu e buuoang haholo Afrika Boroa le Lesotho, ho ea ho Setagalog, e leng puo ea se-Austronesia e buuoang haholo naheng ea Philippines, re kopana le phephetso e kholo ea liphapang tsa sebopeho, melao ea puo le litso tsa batho ba buang lipuo tsena. Tataiso ena e shebana ka ho teba le mekhoa, mathata le malebela a bohlokoa ao bafetoleli ba lokelang ho a ela hloko ho netefatsa hore mosebetsi oa bona o ba oa boleng bo holimo le o utloahalang hantle ho bafehi ba Setagalog.

Phapang ea Sebopeho sa Lipolelo (Syntax): SVO khahlanong le VSO

Ntlha ea pele le ea bohlokoa eo mofetoleli a lokelang ho e utloisisa ke kamoo lipolelo li hahiloeng kateng lipuong tsena tse peli. Sesotho se latela sebopeho sa SVO (Subject-Verb-Object), moo moetsi a tlang pele, ho latele ketsahalo, ebe qetellong ho tla ntho e etsoang kapa moetsuoa. Mohlala: "Moshemane o ja apole." (Moshemane = Subject, o ja = Verb, apole = Object).

Ka lehlakoreng le leloko, Setagalog se na le sebopeho sa predicate-initial kapa VSO (Verb-Subject-Object) e le sebopeho sa sona sa mantlha sa letsatsi le letsatsi, leha ho na le menyetla ea ho fetola sena ho latela moelelo oo motho a batlang ho o hatisa. Ka mohlala, polelo e kaholimo ka Setagalog e ka ngoloa e le: "Kumakain ng mansanas ang batang lalaki." (Kumakain = o ja / Verb, ng mansanas = apole / Object, ang batang lalaki = moshemane / Subject). Phapang ena e bolela hore mofetoleli ha a ahe polelo feela ka ho fetolela lentsoe ka lentsoe, empa o lokela ho thula le ho aha bocha polelo efe kapa efe ho latela mekhoa ea tlhaho ea puo e fetoleloang.

Melao ea Puo: Lihlopha tsa Mabitso le Tsamaiso ea Marang-rang a Setagalog (Focus System)

Sesotho se tsebahala haholo ka tsamaiso ea sona e raraneng ea lihlopha tsa mabitso (noun classes). Lihlopha tsena li laola lilemo, bong, kapa mofuta oa ntho e buuoang (batho, lifate, lintho, joalo-joalo), 'me li na le lihlongoana (prefixes) tse fapaneng tse laolang tumellano ea mantsoe a mang ka har'a polelo (subject-verb agreement). Mohlala, sehlopha sa pele (batho) se sebelisa "o" kapa "ba" bakeng sa liketsahalo.

Setagalog ha se na lihlopha tsena tsa mabitso joalo ka Sesotho, empa se sebelisa mokhoa o bitsoang "verb focus system" kapa "Austronesian alignment". Lipolelong tsa Setagalog, ketsahalo (verb) e fetola sebopeho sa eona (ka ho sebelisa lihlongoana tse kang -um-, mag-, i-, -an) ho bontša hore na ke karolo efe ea polelo e leng taba-taba (focus/topic). Taba-taba ena e tsamaea le letšoao la "ang". Liphetoho tsena li ka etsa hore taba e shebiloeng e be moetsi (actor focus), moetsuoa (object focus), sebaka (locative focus), kapa sesebelisoa (instrumental focus). Mofetoleli o lokela ho ba hlokolosi haholo hore na polelong ea Sesotho ho hatisoa eng, e le oona a tle a khethe mofuta o nepahetseng oa ketsahalo le letšoao la tlhaho ka Setagalog.

Litšiea tsa Mabitso le Lihlongoana tsa Setagalog

Ha re sheba tšebeliso ea mabitso le litlhaloso tsa bona, ho na le phapang e kholo tseleng eo lipuo tsena li arolelanang tlhahisoleseding ka eona. Sesotho se na le mefuta e mengata ea maemedi le matšoao a bontšang bonngoe kapa bongata ka har'a lihlongoana tsa mabitso (mohlala: motho -> batho, sefate -> lifate). Ka Setagalog, bonngoe le bongata ha li bontšoe ka ho fetola hlooho ea lebitso, empa ka ho sebelisa mantsoe a thusang a kang "mga" pele ho lebitso le bontšang bongata. Mohlala: "bata" (ngoana), "mga bata" (bana).

Ho feta moo, Setagalog se sebelisa "markers" (matšoao a likarolo tsa polelo) tse ngata ho hlalosa maqhama pakeng tsa mabitso. Letšoao la "ang" le sebelisetsoa taba e ka sehloohong, "ng" e sebelisetsoa moetsuoa kapa mong'a ntho, ha "sa" e le letšoao la sebaka kapa nako. Kutloisiso e tebileng ea lisebelisoa tsena tsa sebopeho e thusa ho qoba liphetolelo tse sa hlakang le tse utloahalang eka li fetoletsoe ke mochini o se nang kelello.

Litemoso le Mekhoa ea Setso Lipuong ka Bobeli

Puo ha se mantsoe feela; ke seipone sa setso le bophelo ba batho ba e buang. Sesotho ke puo e metseng ka har'a moetlo oa se-Bantu o nang le tlhompho e kholo, lipolelo tse patiloeng (idioms) le maele a mangata a amanang le bophelo ba mahaeng, liphoofolo le tlhaho. Ka lehlakoreng le letona, Setagalog ke puo ea Philippines e nang le litšusumetso tse matla tsa puo ea Sepanishe le Secreole sa bona, hammoho le moetlo oa bophelo ba leoatleng le litumelo tsa sebaka seo.

  • Tlhompho: Ka Sesotho, re sebelisa leemeli la bongata "le" le mekhoa e meng ho bontša tlhompho ho batho ba baholo kapa ba maemo (mohlala: "Le kae?"). Ka Setagalog, ho na le mantsoe a khethehileng a tlhompho a kang "po" le "opo", hammoho le ho sebelisa maemedi a bongata ("kayo" kapa "sila") leha ho buuoa le motho a le mong. Bafetoleli ba lokela ho fetolela maemo ana a tlhompho ka nepo.
  • Maele le Lipolelo tsa Setso: Ha ho khonehe ho fetolela maele ka ho otloloha. Ka mohlala, maele a Sesotho a kang "Pinyane e patiloe ke rangwane" a ke ke a utloahala ha a fetoletsoe ka ho otloloha ka Setagalog. Mofetoleli o lokela ho batla moelelo o lekanang oa maele ao a tsamaellanang le mehopolo ea Philippines, ho e-na le ho sebelisa phetolelo ea litlhaku.
  • Likopano tsa Mantsoe (Loanwords): Setagalog se na le mantsoe a mangata a nkiloeng puong ea Sepanishe le Seisemane (Taglish). Bafetoleli ba lokela ho tseba nako e nepahetseng oa ho sebelisa mantsoe ana a alimiloeng le nako ea ho sebelisa a setso a tlhaho ho latela bamameli ba bona.

Malebela a Bonnete bakeng sa ho Ntlafatsa Phetolelo

Bakeng sa ho etsa mosebetsi oa phetolelo o khabane ho tloha ka Sesotho ho ea ho Setagalog, ho na le mekhoa e seng mekae e ka u thusang ho finyella sepheo sena:

  1. Sekaseka Moelelo Eseng Mantsoe: Qoba ho fetolela lentsoe ka lentsoe. Bala serapa se feletseng sa Sesotho, utloisisa molaetsa le sepheo sa sengoli, ebe u se ngola bocha ka Setagalog u sebelisa sebopeho sa tlhaho le mantsoe a utloahalang hantle ho batho ba buang puo eo.
  2. Netefatsa Tšebeliso ea Maemo a Tlhompho: Ela hloko bamameli ba hau. Haeba sengoloa se lebisitsoe ho baetapele kapa batho ba baholo, sebelisa mantsoe a nepahetseng a tlhompho a Setagalog ka tsela e tsitsitseng mosebetsing oohle.
  3. Kopanya Mehloli ea Lipuo ka Bobeli: Sebelisa lidikshinari tse tšepahalang, empa hape u buisane le batho ba buang Setagalog e le puo ea bona ea lapeng (native speakers) ho netefatsa hore mantsoe ao u a khethileng ke a sebelisoang hona joale, eseng a khale haholo kapa a sa tloaelehang.
  4. Hlahloba le ho Bala ka Molomo: Ka mor'a ho qeta ho fetolela, bala sengoloa sa Setagalog se fetoletsoeng ka lentsoe le phahameng. Sena se u thusa ho lemoha haeba polelo e itseng e le difficult ho e bala kapa haeba ho na le liphoso tsa ketsahalo tse sa tloaelehang litsebeng tsa babali.

Phetolelo ena e hloka tsebo e tebileng ea melao ea puo le kutloisiso ea maikutlo le litso tse amehang. Ka ho latela mekhoa ena e hlophisitsoeng le ho ela hloko phapang ea meralo ea lipuo tsena, mofetoleli a ka khona ho fana ka mosebetsi o bolokang moelelo oa mantlha ha o ntse o fana ka phallo e pholileng le e tlhaho ka Setagalog.

Other Popular Translation Directions