U tarjun Sautee Javanese Qalabka turjumaada tooska ah ee bilaashka ah - FrancoTranslate

Phetolelo ea lipuo ke borokho bo kopanyang lichaba tse fapaneng lefatšeng ka bophara, empa ha ho tluoa tabeng ea ho fetolela ho tloha ho Sesotho ho ea ho Se-Jawa (Javanese), re kopana le phephetso e ikhethang le e thabisang haholo. Sesotho ke puo ea sehlopha sa Bantu e buuoang haholo ke batho ba lulang Lesotho le Afrika Boroa, ha Se-Jawa e le puo ea lelapa la Austronesian e buuoang haholo sehlekehlekeng sa Java naheng ea Indonesia. Leha lipuo tsena li arotsoe ke likete tsa lik'hilomithara le lilemo tse makholo tsa nalane e fapaneng, tlhahiso ea litaba tse hlokanang le phetolelo lipakeng tsa tsona e ntse e hōla ka lebaka la marang-rang, bohahlauli le likamano tsa khoebo tsa machaba.

0

Phetolelo ea lipuo ke borokho bo kopanyang lichaba tse fapaneng lefatšeng ka bophara, empa ha ho tluoa tabeng ea ho fetolela ho tloha ho Sesotho ho ea ho Se-Jawa (Javanese), re kopana le phephetso e ikhethang le e thabisang haholo. Sesotho ke puo ea sehlopha sa Bantu e buuoang haholo ke batho ba lulang Lesotho le Afrika Boroa, ha Se-Jawa e le puo ea lelapa la Austronesian e buuoang haholo sehlekehlekeng sa Java naheng ea Indonesia. Leha lipuo tsena li arotsoe ke likete tsa lik'hilomithara le lilemo tse makholo tsa nalane e fapaneng, tlhahiso ea litaba tse hlokanang le phetolelo lipakeng tsa tsona e ntse e hōla ka lebaka la marang-rang, bohahlauli le likamano tsa khoebo tsa machaba.

Sebopeho sa Thutapuo ea Sesotho le Se-Jawa

Ntlha ea pele eo mofetoleli a lokelang ho e utloisisa ke phapang e kholo ea thutapuo lipakeng tsa lipuo tsena tse peli. Sesotho se itšetlehile haholo ka lihlopha tsa mabitso (noun classes) tse laolang sebopeho sa polelo kaofela ka litumellano tsa thutapuo (concordial agreement). Lihlopha tsena li arola mabitso ho latela hore na ke batho, lintho tse phelang, lintho tse sa pheleng, kapa maikutlo, 'me sena se ama leetsi le letlhaodi le sebelisoang polelong.

Ka lehlakoreng le eleng, Se-Jawa ha se na lihlopha tsena tsa mabitso ebile ha se na liphetoho tse ngata tsa mabitso (declensions) kapa likano tsa thutapuo tse rarahaneng joalo ka tsa Sesotho. Leha ho le joalo, se na le mekhoa e meng e rarahaneng e kenyelletsang tšebeliso ea li-affix tse fapaneng (li-prefix, li-infix, le li-suffix) tse fetolang moelelo oa mantsoe a motheo ho hlahisa likano, maemo a bophelo, kapa likamano tsa lintho. Bafetoleli ba lokela ho ba hlokolosi haholo ha ba fetolela lipolelo tsa Sesotho tse nang le lihlopha tse ngata tsa mabitso ho ea ho Se-Jawa ho qoba ho etsa hore lipolelo li utloahale li le bonolo haholo kapa li lahleheloa ke botlalo ba tsona ba moelelo.

Maemo a Tlhompho le Sechaba sa Se-Jawa

E 'ngoe ea liphephetso tse kholo ka ho fetisisa mosebetsing ona ke ho utloisisa le ho sebelisa maemo a tlhompho a puo ea Se-Jawa (socio-linguistic registers). Puo ea Se-Jawa ha se puo e le 'ngoe feela; ke puo e arotsoeng ka mekhahlelo e emelang tlhompho le likamano tsa batho sechabeng. Mekhahlelo ena e meholo ke:

  • Ngoko: Mokhoa ona ke oa letsatsi le letsatsi, o se nang semolao, 'me o sebelisoa lipakeng tsa metsoalle e haufi, lithaka, kapa ha motho e moholo a bua le e monyenyane. Mohlala, lentsoe "uena" le fetoloa e le "kowe".
  • Madyo: Mokhoa o pakeng tsa tlhompho e phahameng le puo e tloaelehileng. O sebelisoa maemong a mangata a letsatsi le letsatsi le batho bao u sa ba tsebeng hantle kapa bo-mphato ba khoebo. Mona, "uena" e fetoha "sampeyan".
  • Krama: Mokhoa ona ke o hlomphehang haholo, o semolao, 'me o sebelisoa ha ho buuoa le batho ba baholo, ba maemo a phahameng sechabeng, kapa maemong a semolao joalo ka meketeng le litokomaneng tsa mmuso. Polelong ena, "uena" e fetoloa e le "panjenengan".

Ha ho fetoleloa ho tloha ho Sesotho, mofetoleli o lokela ke ho sekaseka ka hloko hore na polelo ea pele ea Sesotho e ne e builwe ke mang, e buelloa mang, le hore na e ne e tobile maemo afe a tlhompho. Ka Sesotho, re na le mokhoa oa ho sebelisa leetsi la bongata ("le a phela" sebakeng sa "u a phela") ho bontša tlhompho, empa Se-Jawa se na le mantsoe a fapaneng ka ho feletseng bakeng sa maemo ana. Ho hloleha ho khetha mokhahlelo o nepahetseng oa Se-Jawa ho ka nkoa e le ho hloka tlhompho kapa ho hloka tsebo e nepahetseng ea setso.

Linako tsa Maetsi (Tense and Aspect)

Sesotho se na le mekhoa e mengata ea ho bontša linako tsa liketsahalo, ho tloha ho e fetileng e haufi, e fetileng e hōle, e teng, le e tlang. Sena se etsoa ka ho fetolha lihlooho tsa maetsi kapa ka ho sebelisa lilemo tse thusang tsa puo. Ka lehlakoreng le leng, puo ea Se-Jawa ha e na phetoho ea maetsi ho latela nako. Leetsi le lula le le joalo ho sa tsotellehe ketsahalo e etsahetseng maobane, e etsahala hona joale, kapa e tla etsahala habeli hosane.

Bakeng sa ho bontša nako, Se-Jawa se sebelisa mantsoe a khethehileng a nako (adverbs of time) kapa mantsoe a hlalosang maemo a ketsahalo (aspect markers) joalo ka:

  • Wis (kapa sampun ka Krama): E sebelisoang ho bontša ketsahalo e seng e fetile kapa e phethetsoeng (ho tšoana le "se ke entse" ka Sesotho).
  • Lagi (kapa saweg ka Krama): E sebelisoang ho bontša ketsahalo e ntseng e etsahala hona joale (ho tšoana le "ke ntse ke etsa" ka Sesotho).
  • Arep (kapa badhe ka Krama): E sebelisoang ho bontša ketsahalo e tlang ho etsahala (ho tšoana le "ke tla etsa" ka Sesotho).

Mofetoleli ea hloahloa o lokela ho netefatsa hore litemoso tsena tsa nako li kenngoa ka tsela e hlakileng polelong ea Se-Jawa e le hore ho se ke ha ba le pherekano mabapi le hore na ketsahalo e etsahetse neng.

Phetolelo ea Setso le Maele (Transcreation)

Bohlokoa bo bong bo ke keng ba hlokomolohuoa ke phetolelo ea setso (cultural translation). Sesotho ke puo e ruileng haholo ka maele le lipalo-palo tse tsoang bophelong ba Basotho, haholo-holo likamano tsa bona le mehlape, temo, le lithaba. Mohlala, ha u re "Ho se re ho bona ho tlola hoa tšephe, u tlole le uena," mofetoleli a ke ke a fetolela lentsoe ka leng ho ea ho Se-Jawa a sebelisa litlhaloso tsa tšephe le ho tlola, kaha sena se ke ke sa utloahala ho 'mali oa Java.

Ho e-na le hoo, mofetoleli o lokela ho fumana polelo kapa maele a Se-Jawa a nang le moelelo le thuto e tšoanang. Se-Jawa se na le pokello e kholo ea maele (e bitsoang "paribasan" kapa "saloka") a rutang ka boitšoaro bo botle, mamello, le bohlale ba letsatsi le letsatsi. Ho sebelisa "transcreation" ho netefatsa hore litaba li utloahala e le tsa tlhaho ebile li ama maikutlo a babali ba puo eo ho fetoleloang ho eona.

Malebela a Bohlokoa bakeng sa Bafetoleli

Bakeng sa ho fihlela mosebetsi o motle oa phetolelo lipakeng tsa lipuo tsena, ho na le mehato le malebela a bohlokoa ao bafetoleli ba lokelang ao latela:

  • Utloisisa meelelo e fapaneng ea mantsoe: Mantsoe a mangata a Sesotho a na le meelelo e fapaneng ho latela moelelo oa polelo. Netefatsa hore u utloisisa polelo eohle pele u qala ho e fetolela.
  • Sebelisa puo ea boraro ka hloko: Kaha ho na le lisebelisoa tse fokolang haholo tse fetolelang ka kotloloho ho tloha ho Sesotho ho ea ho Se-Jawa, hangata ho sebelisoa Senyesemane kapa Se-Indonesia e le puo ea boraro (intermediate language). Mofetoleli o lokela ho ba hlokolosi hore a se ke a lahleheloa ke moelelo oa pele nakong ea ts'ebetso ena e habeli.
  • Sebetsa le batho ba buang lipuo tsena e le tsa bona (Native Speakers): Kamehla ho bohlokoa hore phetolelo ea ho qetela ea Se-Jawa e hlahlojoe ke motho ea buang Se-Jawa e le puo ea hae ea lapeng ho netefatsa hore puo e sebelisitsoeng e nepahetseng, e hlompheha, ebile e utloahala e le ea tlhaho.
  • Ithute mekhoa ea bophelo: Phetolelo ha se ho fetola mantsoe feela, ke ho fetola litso. Ithute ka bophelo ba letsatsi le letsatsi, litumelo, le mekhoa ea batho ba buang Se-Jawa ho etsa hore mosebetsi oa hau o be le boleng.

Ka ho latela mekhoa ena le ho boloka boitlamo bo phahameng ba ho ithuta lipuo le litso ka bobeli, bafetoleli ba ka khona ho tlisa bophelo bo bocha phetolelong ea Sesotho le Se-Jawa, ba etsa hore litaba tsohle tse ngotsoeng li fumanehe le ho ananeloa ke bamameli ba bacha lefatšeng ka bophara.

Other Popular Translation Directions