Fa'aliliu le Sautee i le Samoa - Fa'aliliu fua i luga ole laiga ma sa'o le kalama | FrancoFaaliliu

Lefatsheng la kajeno la likhokahano tsa lefats'e, phetolelo ea lipuo e fetohile tšiea ea bohlokoa ea ho kopanya lichaba le ho nolofatsa khoebo, thuto le phapanyetsano ea setso. Leha ho le joalo, phetolelo lipakeng tsa lipuo tse fapaneng haholo ka sebopeho le setso, joalo ka Sesotho le se-Samoa (Samoan), e tlisa liphephetso tse ikhethang. Sesotho, e le puo ea se-Bantu e tsoang boroa ho Afrika, le se-Samoa, e le puo ea se-Austronesian e tsoang Lihlekehlekeng tsa Pacific, li na le melao, mekhoa le litloaelo tse fapaneng ka ho feletseng. Tataiso ena e pharaletseng e lokiselitsoe ho thusa bafetoleli, litsebi tsa lipuo le baithuti ho utloisisa mekhoa, nuances le maano a bohlokoa bakeng sa ho fetolela ka katleho lipakeng tsa lipuo tsena tse peli.

0

Lefatsheng la kajeno la likhokahano tsa lefats'e, phetolelo ea lipuo e fetohile tšiea ea bohlokoa ea ho kopanya lichaba le ho nolofatsa khoebo, thuto le phapanyetsano ea setso. Leha ho le joalo, phetolelo lipakeng tsa lipuo tse fapaneng haholo ka sebopeho le setso, joalo ka Sesotho le se-Samoa (Samoan), e tlisa liphephetso tse ikhethang. Sesotho, e le puo ea se-Bantu e tsoang boroa ho Afrika, le se-Samoa, e le puo ea se-Austronesian e tsoang Lihlekehlekeng tsa Pacific, li na le melao, mekhoa le litloaelo tse fapaneng ka ho feletseng. Tataiso ena e pharaletseng e lokiselitsoe ho thusa bafetoleli, litsebi tsa lipuo le baithuti ho utloisisa mekhoa, nuances le maano a bohlokoa bakeng sa ho fetolela ka katleho lipakeng tsa lipuo tsena tse peli.

1. Kutloisiso ea Lipuo le Tšimoloho ea Tsona

Ho fetolela ho feta feela ho fetola mantsoe ho tloha puong e 'ngoe ho ea ho e' ngoe; ho hloka kutloisiso e tebileng ea nalane le sebopeho sa lipuo tseo. Sesotho ke puo e tletseng ka liforeimi tsa grammatical tse thehiloeng ho lihlopha tsa mabitso (noun classes). Lihlopha tsena li laola tumellano ea mantsoe a mang kaofela polelong, ho kenyelletsa le maemeli, maetsi le litlhalosi. Ka lehlakoreng le leng, se-Samoa ke puo ea mofuta oa se-Austronesian (Polynesian) e sa itšetlehang ka lihlopha tsa mabitso tsa mofuta oa se-Bantu, empa e sebelisa lihlooho tse nyane tsa puo (particles) ho bontša likamano tsa grammatical le mefuta ea liketso.

2. Phapang ea Sebopeho sa Lipolelo (Syntax)

E 'ngoe ea liphephetso tse kholo ka ho fetisisa tseo mofetoleli a tla kopana le tsona ke phapang ea sebopeho sa lipolelo. Sesotho se latela sebopeho sa Hlooho-Ketso-Ntho (SVO - Subject-Verb-Object). Mohlala:

Sesotho: "Ntate o haha ntlo." (Subject: Ntate, Verb: o haha, Object: ntlo)

Ha re sheba se-Samoa, sebopeho sa lipolelo se fapane haholo kaha hangata se latela sebopeho sa Ketso-Hlooho-Ntho (VSO - Verb-Subject-Object) kapa Ketso-Ntho-Hlooho (VOS). Mohlala:

Se-Samoa: "E fau e le tamā le fale." (Ketso: E fau [ho haha], Hlooho: e le tamā [ntate], Ntho: le fale [ntlo])

Mofetoleli o lokela ho ba hlokolosi haholo hore a se ke a fetolela polelo lentsoe ka lentsoe ho latela sebopeho sa Sesotho, kaha sena se tla etsa hore polelo ea se-Samoa e se ke ea utloahala kapa e be e sa hlophisehang hantle ho latela melao ea puo eo.

3. Lits'oants'o tsa Mantsoe le Boemo ba Bongata (Pronouns and Grammatical Numbers)

Se-Samoa se na le mefuta e rarahaneng haholo ea lits'oants'o tsa mantsoe (pronouns) ha e bapisoa le Sesotho. Ka se-Samoa, ho na le phapang lipakeng tsa lits'oants'o tsa mantsoe tse kenyelletsang motho eo ho buuoang le eena (inclusive) le tse sa mo kenyelletseng (exclusive) boemong ba bobeli kapa ba bongata. Mohlala:

  • Inclusive "We" (tātou): E kenyelletsa motho ea buang le batho bohle ba mametseng (reena hammoho le uena/lona).
  • Exclusive "We" (mātou): E kenyelletsa motho ea buang le ba bang, empa e sa kenyelletse batho ba mametseng (reena re le bang ntle le uena/lona).

Ka Sesotho, mofuta ona oa phapang ha o hlahelle ka ho hlaka ho latela sebopeho sa maemeli a rona a tloaelehileng (re, rona). Ka hona, mofetoleli o lokela ho sekaseka moelelo o felletseng oa mongolo oa Sesotho ho fumana hore na "re" kapa "rona" e kenyelletsa bamameli kapa che pele a khetha lentsoe le nepahetseng ka se-Samoa.

4. Lipuo tsa Hlompho le Setso (Honorific Register - Gagana Fa'aaloalo)

Samoa ke sechaba se nang le mekhahlelo e hlophisehileng ea setso le mekhoa e matla ea tlhompho. Se-Samoa se na le mofuta o ikhethang oa puo e bitsoang Gagana Fa'aaloalo (Puo ea Hlompho). Ena ke puo e sebelisoang ha ho buuoa le marena (matai), baetapele ba bolumeli kapa baeti ba hlomphehang. Mantsoe a tloaelehileng a puo a fetoloa ka mantsoe a hlomphehang a fapaneng ka ho feletseng.

Mofetoleli ea fetolelang ho tloha ho Sesotho (se nang le mekhoa ea sona ea ho bontša hlompho e kang tšebeliso ea "uena" kapa "lona" ho e-na le "u") o lokela ho utloisisa maemo a batho bao mongolo o buang ka bona kapa o ba lebisitseng ho bona. Ho hloleha ho sebelisa register e nepahetseng ea se-Samoa ho ka nkoa e le ho hloka tlhompho e kholo, e leng ntho e ka senyang sepheo sa mongolo.

5. Tlhaloso ea Setso le Transcreation

Hape, ho na le maele le lipolelo tse tloaelehileng (idioms) tse nang le metso e tebileng setsong sa Basotho tse ke keng tsa fetoleloa lentsoe ka lentsoe ho ea ho se-Samoa. Mohlala, maele a kang "Mphe-mphe ea lapisa, motho o khonoa ke sa hae" kapa "Khotso, Pula, Nala" a na le moelelo o tebileng oa setso, moruo le bolumeli. Mofetoleli o lokela ho sebelisa leano la transcreation (phetolelo ea boqapi) ho fumana lipolelo tse tsamaellanang le setso sa Samoa (se amanang haholo le leoatle, lihlekehleke le tšebelisano ea malapa/aiga) ho e-na le ho sebelisa phetolelo ea mantsoe a tobileng a sa utloahaleng.

6. Malebela a Bohlokoa Bakeng sa Phetolelo e Atlehileng

Bakeng sa ho etsa bonnete ba hore mosebetsi oa hau oa phetolelo o fihla boemong bo phahameng ba setsebi, latela malebela ana a latelang:

  • Bala ka ho Fetisisa ka Lipuo Tse Peli: Ho lula u bala mefuta e fapaneng ea lingoloa ka Sesotho le se-Samoa ho u thusa ho tloaela mekhoa ea ho ngola, mantsoe a macha le meaho ea lipolelo.
  • Sebelisa Lihlahlobo tsa Batho (Human Review): Phetolelo ea mochini (e kang Google Translate) hangata e hloleha ho sebetsana le lipuo tse nang le fapano e kholo joalo ka tsena. Lula u e-na le mohlalosi kapa mofetoleli e mong oa se-Samoa ea ka hlahlobang mosebetsi oa hau.
  • Ela Hloko Mantsoe a Tšoanang empa a Fapane ka Moelelo (False Friends): Leha ho le thata ho fumana mantsoe a tšoanang ka lebaka la hore lipuo tsena ha li amane, ela hloko mantsoe a ka hlahang a tšoana ka ho ngoloa empa a na le moelelo o fapaneng ka ho feletseng.
  • Netefatsa Litlhaku le Meloli (Diacritics): Se-Samoa se sebelisa matšoao a kang fa'amamafa (macron - ho lelefatsa liluma-nosi) le koma liliu (glottal stop / okina - e emeloang ke apostrophe e tshekaletseng). Netefatsa hore u sebelisa matšoao ana ka nepo hobane a ka fetola moelelo oa lentsoe ka ho feletseng.

7. Qetello

Phetolelo ea litokomane le lingoloa ho tloha ho Sesotho ho ea ho se-Samoa ke boiphihlelo bo thabisang le bo rarahaneng. Ha bafetoleli ba ntse ba tsoela pele ho hokahanya mafats'e ana a mabeli a fapaneng, kutloisiso e tebileng ea syntax, sebopeho sa setso le mekhoa ea hlompho e tla lula e le eona ntlha ea bohlokoa bakeng sa ho fana ka mosebetsi o nang le boleng bo phahameng le ho tšepahala ho basebelisi ba lipuo tseo ka bobeli.

Other Popular Translation Directions