Go fetolela dipuo ke nngwe ya ditsela tse di botlhokwa thata go kopanya ditso, ditiro le kitso mo lefatsheng lotlhe. Go ranola go tswa ka Setswana go ya ka Sekgoa ke tiro e e tlhokang boitseanape jo bo rileng ka gonne dipuo tse ka bobedi di farologana thata ka popego, setso le mokgwa wa go tlhaeletsana. Setswana ke puo ya se-Bantu e e nang le dintlha tse di raraaneng tsa thutapuo jaaka magoro a maina le ditumelano tsa tumalanopuo (concordial agreement), fa Sekgoa e le puo ya se-Germanic e e ikaegileng thata ka tlhagiso ya dintlha ka botlalo le popo e e tlhamaletseng ya mafoko. Go nna moranodi yo o atlegileng go tlhoka go feta go fetola mafoko fela; go tlhoka gore o tlhaloganye diteng tsa go retsa le go thibela go latlhegelwa ke bokao.
Pharologanyo ya Popegopuo le Thutapuo ya Setswana le Sekgoa
Nngwe ya dikgwetlho tse dikgolo mo go ranoleng Setswana go ya ka Sekgoa ke pharologanyo e e leng teng mo thutapuong ya dipuo tse. Setswana se ikaegile ka tsamaiso ya magoro a maina (noun classes). Maina a Setswana a kgaogantswe ka magoro a a farologaneng, mme sengwe le sengwe se se amanang le leina leo—jaaka lediri, letlhaodi, le leemedi—se tshwanetse go dumalana le leina leo ka go dirisa ditumelano tse di rileng. Ka sekai, mo sekgaleng sa "Monna yo o molemo o a bereka," tumalano e fetoga gotlhelele fa re re "Basadi ba ba molemo ba a bereka." Mo Sekgoeng, thutapuo ga e na magoro a maina a a ntseng jalo, mme se se ka dira gore go fetolela go nne boima fa moranodi a sa tlhaloganye ka fa ditumelano tse di bopiwang ka gone.
Gape, mokgwa wa go supa dipaka (tenses) o farologana ka ditsela tse di kgethegileng. Setswana se na le ditsela tse di farologaneng tsa go supa paka e e fetileng, e e tlang le e e ntseng e direga ka go dirisa dithako tse di kopanang le madiri (jaaka "ne", "tla", "kile"). Mo Sekgoeng, dipaka tse di bontshiwa ka go fetola madiri ka boone (irregular verbs) kotsa ka go dirisa madiri-thusi (auxiliary verbs). Fa moranodi a sa thusege ka thuto e e tseneletseng ya ditsamaiso tse, go ka nna le phoso e e tlisang kgaratlho mo go tlhaloganyeng nako e ditiro di diragetseng ka yone.
Go Ranolwa ga Dianele, Maele le Ditlhaloso tsa Setso
Setswana ke puo e e humileng ka maele le dianele, tse di tshotseng botlhale le ngwao ya ditshegofatso tsa batlapele. Se ke ntlha e e raraaneng thata fa o ranola go ya ka Sekgoa. Maele a le mantsi a Setswana ga a kake a fetolelwa ka mokgwa o o tlhamaletseng (literal translation) ka gonne bokao jwa one bo tla latlhega gotlhelele, kotsa lefoko le ka nna la se ka la utlwala mo Sekgoeng.
Sekai sa se ke seane se se reng: "Lore lo ojwa lo sa le metsi." Fa o se ranola ka mokgwa o o tlhamaletseng mo Sekgoeng, o tla re: "A twig is bent while it is still wet." Le fa Bokao bo ka utlwala go le gonnye, Sekgoa se na le seane sa sone se se emang ntlha eno e le: "Strike while the iron is hot" kotsa "Teach a child when he is still young." Baranodi ba ba nang le boitseanape ba lebelela bokao jo bo kwetseng (underlying meaning) mme ba batle seane se se lekanang le sone mo puong e go ranolelwang mo go yone (target language).
Dikai tse dingwe tse di tlhokang tlhokomelo e e kgethegileng di akaretsa:
- "Mabogo ditsoga di a bofalana" - Mo Sekgoeng go ka ranolwa e le "Unity is strength" kotsa "Many hands make light work", e seng go fetola ka fa go kwetseng ka diatla ka botsone.
- "Khutsana e e sa leleng e swela tharing" - Mo Sekgoeng bokao bo ka emelwa ke "A squeaking wheel gets the grease". Se se supa botlhokwa jwa go botsa kotsa go bua fa o tlhoka generosity kotsa thuso.
- "Mmele wa monna ke wa tholo ga o sekegeletse segwete" - Se se bua ka bopelokgale le go se ineele ga monna, mme go tlhoka go ranolwa ka go tlhagisa bokao jwa bopelokgale e seng mafoko a mmele kotsa diphologolo ka go tlhamalala.
Gape go na le mafoko a a amanang le setso jo bo kgethegileng jaaka "bogadi", "kgotla", le "letsema". Mafoko a ga a na ditoro tse di tlhamaletseng mo Sekgoeng. "Bogadi" ga bo a tshwanela go ranolwa fela jaaka "bride price" kotsa "dowry" ntle le go neela ditlhaloso tse di tseneletseng ka gonne ditlhaloso tseo tsa Sekgoa di na le bokao jo bo sa tsamaisaneng sentle le boleng jwa bogadi mo ngwaong ya Setswana. Moranodi o tshwanetse go dirisa tsela ya go tlogela lefoko le le jalo jaaka le ntse, mme a thuse ka go neela tlhaloso e khutshwane ka fa tlase kotsa mo teng ga ditshekatsheko tsa mokwalo.
Mathata a go Fetolela ka Mokgwa o o Tlhamaletseng (Literal Translation Pitfalls)
Go fetolela ka go latela lefoko ka lefoko ke nngwe ya diphoso tse dikgolo tse baranodi ba ba simololang ba tlwaetseng go di dira. Mokgwa o o ka baka gore mokwalo o o ranotsweng o nne le mathata a go balega le go sa utlwale. Ka sekai, lefoko la Setswana "Go tswa mo tseleng" le ka nna le bokao jo bo farologaneng go ya ka context. Le ka supa go lahleha mo tseleng ya mmatota, kotsa la supa go dira diphoso mo botshelong.
Tsela e e siameng ke go dirisa "Dynamic Equivalence" (Go lekanya ka bokao) e e thusegang ka go fetola molaetsa e seng mafoko fela. Sekgantshwane se se botlhokwa ke go etsa mokgwa o puo e e ranolelwang e buiwang ka one ke batho ba e leng ya bone ya tlholego. Go fetolela Setswana go ya Sekgoeng go tlhoka gore moranodi a ipotse: "A motho yo o buang Sekgoa a ka bua sentle jaana?" Fa karabo e le nnyaa, ke bosupi jwa gore mokwalo o tlhoka go baakanngwa gore o tsamae ka thelelo.
Dintlha le Dikgato tsa go Atlega mo Thanolong
Gore o kgone go fetolela ka katlego go tswa ka Setswana go ya ka Sekgoa, latela dikgato tse di latelang:
- Bala sentle go tlhaloganya diteng: O se ka wa simolola go ranola o sa bala setlhogo sotlhe. Tlhaloganya molaetsa o o tletseng, maikutlo a mokwadi, le moamogi wa molaetsa (target audience).
- Kgaoganya mokwalo ka dintlha: Kgaoganya diteng ka ditemana kotsa dipolelo tse di khutshwane go dira gore tiro e nne motlhofo mme o se ka wa tlolwa ke dintlha tse di botlhokwa.
- Dirisa didirisiwa tsa thanolo ka kelotlhoko: Dibuka tsa mafoko (dictionaries) le didirisiwa tsa maranyane di botlhokwa, mme di se ka tsa tshepwa gotlhelele. Tlhaloso ya lefoko e ikaegile ka fa le dirisitsweng ka gone mo polelong.
- Seka-seka gape le go baakanya (Proofreading): Fa o feditse go ranola, tlogela mokwalo o bo o boela mo go one morago ga nako e e rileng. Se se go thusa go bona diphoso ka leitlho le le ntšhwa.
- Kopa tshekatsheko go tswa mo go ba bangwe: Go a thusa go bontsha moranodi yo mongwe kotsa motho yo o buang puo e e ranotsweng e le ya gagwe ya gae gore a tle a netefatse boleng jwa thanolo.
Go ranola go tswa ka Setswana go ya ka Sekgoa ke loeto lo lo tlhokang lerato la dipuo le tlotlo e kgolo mo ditsong tse di farologaneng. Ka go tlhokomela thutapuo, setso, le go tsamaya le thelelo ya puo e e ranolelwang, baranodi ba ka kgona go tlisa melaetsa e e nametsang le e e nang le bokao jo bo sa sokamang.