Phetolelo pakeng tsa dipuo tse fapaneng ka ho feletseng ho latela malapa a tsona a tlhaho, jwalo ka ho fetolela ho tloha ho Sesotho (puo ya se-Bantu e buang haholo-holo dinageng tsa Afrika Borwa le Lesotho) ho ya ho Se-Sunda (puo ya Malayo-Polynesian e buang haholo-holo bophirimela ba sehlekehleke sa Java, Indonesia), ke tshebetso e rarahaneng haholo. Tshebetso ena e hloka kutloisiso e tebileng ya mahlale a puo, dipharologanyo tsa popopuo, le mekgwa e fapaneng ya setso ya ditjhaba tsena tse pedi. Bafetoleli ba lokelang ho sebetsa ka dipuo tsena ba tlameha ho ba le boiphihlelo bo phahameng e le hore ba se ke ba fetisa mantsoe feela, empa ba fetise moelelo, maikutlo, le boleng ba setso sa sengoliloeng sa mathomo.
Sebopeho sa Popopuo le Phapang ya Ditsela tsa ho Bua
Phapang ya pele e hlokomelehang hang-hang pakeng tsa Sesotho le Se-Sunda ke tsela eo dipolelo di kahoang ka yona. Leha dipuo ka bobeli di sebedisa sebopeho sa bohlokwa sa Subject-Verb-Object (SVO), mekgwa eo di kopanyang mantsoe ka yona e fapane haholo:
- Sebopeho sa Lihlopha tsa Maina sa Sesotho: Sesotho se na le lihlopha tsa maina tse leshome le metso e meraro (noun classes) tse laolang ditumellano tsohle polelong. Lihlopha tsena di etsa hore polelo e be le morethetho o itseng, moo ditumellano tsa maetsi, matlhaodi, le maemedi di tlamehang ho lumellana le hlopha sa leina le sebedisitsoeng. Mohlala: "Sefate sena se setle se a hola" (Hlopha sa 7/8).
- Tsamaiso ya Diphetolo tsa Se-Sunda: Puo ya Se-Sunda ha e na lihlopha tsa maina jwalo ka tsa Sesotho, empa e na le tsamaiso e matla ya diphlongwana (affixes). Diphetolo tsena di kenyeletsa diphlongwana tsa pele (prefixes), diphlongwana tsa hare (infixes tse kenang ka hare ho lentswe), le diphlongwana tsa morao (suffixes). Diphetolo tsena di fetola mofuta wa lentswe (mohlala, ho fetola leina ho ba leetsi) kapa ho bontsha boemo ba nako le boemo ba boikutlo (aspect le mood).
Bakeng sa mofetoleli, sena se bolela hore tsela eo re kgonang ho hlahisa dintlha tse poteletseng ka Sesotho, re tlameha ho e fetolela ka ho sebedisa melao e fapaneng ka ho feletseng ho Se-Sunda. Mohlala, moo Sesotho se sebedisang ditumellano ho hlakisa hore na ho buiwa ka eng kapa mang, Se-Sunda se ka sebedisa diphlongwana kapa mantsoe a thusang (particles) ho netefatsa hore moelelo o hlaka hantle ntle le ho ferekanya mmali.
Maemo a Tlhompho (Undak-Usuk Basa) puong ya Se-Sunda
E nngwe ya diphephetso tse kgolo tseo bafetoleli ba thulanang le tsona ha ba fetolela ho ya ho Se-Sunda ke tsamaiso ea maemo a puo kapa tlhompho, e tsebahalang ka hore ke Undak-usuk basa. Setso sa Sundanese se nka tlhompho e le ntlha ya bohlokwa haholo, mme sena se bonahala ka ho toba puong ya bona. Puo ya Se-Sunda e arotsoe ka maemo a fapaneng a hlophisitsweng:
Boemo ba pele ke Basa Lomah. Ena ke puo e tloaelehileng, e sebediswang ha ho buisanwa le batho ba lekanang le wena ka dilemo kapa maemo, metswalle e haufi-ufi, kapa ha motho e moholo a bua le motho e monyane. Ke puo e nang le boiketlo, empa e lokela ho sebediswa ka tlhokomelo e kgolo setjhabeng sa semmuso.
Boemo ba bobeli ke Basa Lemes. Ena ke puo e hlomphehang haholo, e sebediswang ha ho buisanwa le maqheku, batho ba nang le maemo a phahameng (jwalo ka baetapele ba setjhaba kapa ba kgwebo), kapa batho ao o sa ba tsebeng ho hang ho bontsha tlhompho. Ka hare ho Basa Lemes, ho na le diphapang hape: puo e hlomphehang e sebedisetsoang motho e mong (Lemes keur batur) le puo e hlomphehang empa e bontshang boikokobetso e sebedisetsoang mofetoleli kapa mmui ka boyena (Lemes keur sorangan).
Sesotho, leha se na le ditsela tsa ho bontsha tlhompho jwalo ka ho sebedisa maemedi a mangata (mohlala, ho buisa motho a le mong ka hore "leena" kapa "bona"), ha se na mekhahlelo e tiileng hakana ya mantsoe e arotsoeng ka mokgwa oa mofuta ona. Ha o fetolela sengoliloeng ho tloha ho Sesotho ho ya ho Se-Sunda, o tlameha ho sekaseka boemo ba babadi ba hao. Haeba sengoliloeng sa Sesotho se bua ka dintlha tsa semmuso, phetolelo ya Se-Sunda e tlameha ho ngolwa ka Basa Lemes. Haeba sengoliloeng e le pale ya setsoalle kapa meqoqo e tloaelehileng, Basa Lomah e ka ba e loketseng haholo. Tshebeliso e fosahetseng ya maemo ana a puo e ka baka ho se utlwisisane kapa ya nkuwa e le ho hloka tlhompho setshabeng sa Sundanese.
Transcreation: Ho Fetolela Setso le Maele a Puo
Dipuo di tletse ka maele, ditshwantsho tsa puo, le mekgwa ya ho bua e amanang ka ho toba le setso sa batho ba di buang. Sesotho se na le bohlale bo bongata bo bolokiloeng maeleng (proverbs). Mohlala, maele a kang "Mefeng ea pinyane e a phetleha" kapa "Motho ke motho ka batho" a na le moelelo o tebileng wa setso sa Basotho. Ha o fetolela maele ana ho ya ho Se-Sunda, phetolelo ya lentsoe ka lentsoe (literal translation) e ke ke ya sebetsa ho hang mme e ka etsa hore sengoliloeng se se ke sa utlwahala kapa sa ba le moelelo o fosahetseng.
Mona ke moo mokgwa wa transcreation (phetolelo e nang le boqapi) o bang bohlokwa haholo. Mofetoleli o tlameha ho utloisisa molaetsa le thuto e ka hare ho leele la Sesotho, mme a batle leele kapa mofuta wa puo ho Se-Sunda o nang le moelelo o tšoanang. Mohlala, mohopolo wa "Motho ke motho ka batho" o buang ka bonngoe, tshebedisanommogo, le botho bo botle, o na le mehopolo e tšoanang setshabeng sa Sundanese e hlahisoang ka ditumelo le maele a kang "Silih asih, silih asah, silih asuh" (ho ratana, ho rutana kapa ho phelisana hantle, le ho hlokomelana). Ka ho sebedisa mehopolo ena e tsebahalang setshabeng sa Se-Sunda, sengoliloeng se fetotsoeng se tla utlwahala e le sengoliloeng sa tlhaho ho babadi ba Sundanese.
Dikeletso tsa Bohlokwa bakeng sa Phetolelo e Atlehileng ya Sesotho ho ya ho Se-Sunda
Bakeng sa ho etsa hore phetolelo ya hao e be ea boleng bo phahameng le ho khotsofatsa babadi, latela dintlha tsena tse latelang:
- Hlahloba Boemo ba Babadi (Audience Profile): O tlameha ho tseba hantle hore na mmali wa Se-Sunda ke mang. Na ke mocha, ke setsebi sa thuto, kapa ke motho ya tloaelehileng? Sena se tla u thusa ho khetha pakeng tsa mefuta e fapaneng ya Undak-usuk basa e loketseng sengoliloeng sa hao.
- Sebedisa Thuso ya Bafetoleli ba Native Speakers: Leha o ka ba le tsebo e ngata ya puo ya Se-Sunda, ho na le dintlha tse nyane tsa puo (nuances) le ditlwaelo tsa setso tseo feela batho ba buang puo eo ho tloha bonyaneng ba ka di utlwisisang. Netefatsa hore sengoliloeng se fetoletsweng se hlahlobisiswa ke native speaker sa puo ya Se-Sunda.
- Hlophisa Bukantswe ya Mantsoe a Bohlokwa (Glossary): Kaha dintlha tse ngata tsa theknoloji, saense, kapa dipuisano tsa sejoale-joale ha di na mantsoe a tobileng ka Sesotho kapa Se-Sunda, ho bohlokwa ho etsa lethathamo la mantsoe a tloaelehileng le diphetolelo tsa tsona tse tla sebediswa sengoliloeng sohle ho qoba pherekano.
- Qoba Tshebeliso ea Lisebelisoa tsa Inthanete (Machine Translation) Ntle le ho Hlahloba: Google Translate le lisebelisoa tse ding di ka ba molemo bakeng sa mantsoe a le mong kapa meqoqo e bonolo, empa di sitwa ho tšoara moelelo o tebileng, mekhoa ea tlhompho (Lemes/Lomah), le sebopeho sa setso sa Se-Sunda. Kamehla ho hlokahala tlhahlobo le tokiso ea motho (human post-editing).
Diphephetso tsa Tikoloho le Bolumeli Phapang ya Dipuo
Ntlha e nngwe e thahasellisang eo bafetoleli ba tlamehang ho e hlokomela ke dipharologanyo tsa tikoloho le bolumeli tse amang puo. Lesotho le Afrika Borwa (moo Sesotho se buang haholo) ke dinaga tse nang le dithaba tse telele, boemo ba leholimo bo nang le mariha a batang, le setso se amang bophelo ba mahaeng, mehlape, le temo ea poone. Ka lehlakoreng le jealous, setso sa Sundanese se phela Java Bophirimela, e leng sebaka sa tropike se nang le meru ya pula, ditsela tse ngata tsa metsi, le temo ea raese (sawah).
Sena se bolela hore ho na le mantsoe a mangata a Sesotho a amang tikoloho (mohlala, "lengope", "lehloa", kapa mefuta ea meriana ya dithaba) ao ho leng thata ho a fumanela mantsoe a tobileng ho Se-Sunda. Mokgwa o nepahetseng ke ho sebedisa phetolelo e hlalosang (descriptive translation) ho hlakisetsa mmali wa Sundanese hore na ntho eo e bolela eng, ho e na le ho leka ho qaptja mantsoe a se nang motheo. Ho feta moo, setso sa Sundanese se susumetsoe haholo ke bodumedi ba Islam le ditumela-khale tsa bona tsa setso, ha Sesotho se na le tshusumetso e matla ya Bokreste le ditumela-khale tsa se-Bantu. Bafetoleli ba lokela ho ba hlokolosi ha ba fetolela dintlha tse amang bomoya le ditumelo ho qoba ho sotha molaetsa kapa ho kgopisa babadi.
Qetello le Kakaretso
Phetolelo pakeng tsa Sesotho le Se-Sunda ke mosebetsi o thahasellisang le o hlokang boiphihlelo bo phahameng. Ho feta feela ho thulana ha mantsoe, ke ho kopana ha meetlo le mekhoa ea bophelo e fapaneng haholo. Ka ho ela hloko dipharologanyo tsa popopuo, maemo a tlhompho a puo ya Se-Sunda, le ho sebedisa boqapi ba transcreation, bafetoleli ba ka kgona ho etsa borokho bo tiileng bo hokahanyang ditjhaba tsena pedi hantle. Sena se tiisa hore molaetsa o fetisetsoa ka nepo, mme se nnetefatsa hore boleng ba sengoliloeng sa mathomo bo a bolokwa ho pholletsa le tshebetso yohle ea phetolelo.